Bolečine v križu oziroma ledvenem delu hrbta so lahko akutne ali pa posledica preobremenitev. Do bolečin lahko prihaja v primeru, ko so prizadeti mehki deli hrbtenice. Te poškodbe se ponavadi zgodijo ob udarcih ali zvinih. Do bolečine v ledvenem delu hrbtenice pride tudi ob zlomu v predelu križa. Do njega lahko pride ob neposrednem udarcu v ledveni del hrbta. Razlog za bolečino lahko tiči tudi v degeneraciji medvretenčnih ploščic. Degenerativni procesi vodijo do zmanjšanja elastičnosti medvretenčnih ploščic, posledično pa v njej nastanejo razpoke. Eden izmed razlogov za bolečino v križu so tudi stresni zlomi. Do stresnih zlomov prihaja zaradi preobremenitve vretenčnega loka.
Bolečino v križu lahko opredelimo kot napetost mišic na predelu, ki se nahaja pod robom reber ter spod
njo zadnjično gubo. Lahko jo spremljajo tudi bolečine v nogo. Temu pravimo išias. Eden izmed možnih vzrok bolečin v križu so tudi slabo razviti stabilizatorji hrbtenice. Hrbtne mišice sestavljata globoka in povrhnja skupina mišic. Slednja je namenjena delovanju zgornjega uda (široka ledvena mišica, kapucasta mišica,…). Globoko skupino mišic pa delimo še na m. erector spinae in m. multifidus, ki med drugim zagotavlja stabilizacijo ledvenega dela hrbtenice. Kot antagonist hrbtnim mišicam delujejo trebušne mišice. Med trebušnimi mišicami ima prečna trebušna mišica podobno nalogo kot m multifidus-stabilizira trup. Zmanjšana moč mišic, iztegovalk trupa, je ena največjih značilnosti ljudi z bolečinami v križu.
Narejenih je bilo veliko raziskav, kakšno povezavo imajo stabilizatorji trupa in bolečine v ledvenem delu hrbta. Praktično vse so pokazale, da pravilno načrtovana vadba moči stabilizatorjev trupa zmanjšuje ali odpravlja bolečine v križu. Ob povečanju moči stabilizatorjev trupa, z vadbo pogosto vplivamo tudi na izboljšanje gibljivosti kolčnega sklepa. Vsem raziskavam je skupno, da priporočajo individualen program vaj, ki se jih izvaja pod vodstvom kinezioterapevta. Še dodatno pa lahko zmanjšamo bolečine, če vključimo druge oblike konzervativnega zdravljenja, kot je na primer masaža.
Vadba za razvoj moči stabilizatorjev trupa mora biti sistematična, stopnjevana in funkcionalna. Zagotoviti moramo, da prihaja do sprememb obsegov giba, da do gibanj prihaja v različnih ravninah, ter da trening poteka z različnimi rekviziti, kot so stabilizacijske žoge, medicinske žoge, polžoge in podobni rekviziti. Raziskave so pokazale, da ima vadba v nestabilnem okolju, kjer se denimo uporabljajo stabilizacijske žoge, veliko večji vpliv na lokalne in globalne stabilizatorje, kot pa vadba v stabilnem okolju. Kakovost izvedbe vaje je bolj pomembna kot pa količina opravljenih vaj. Cilj vsakega treninga je izboljšanje medvretenčne stabilnosti, stabilnosti medenice ter učinkovito gibanje. Vadbo razdelimo v tri pod-obdobja:
- Aktivacija lokalnih stabilizatorjev
- Aktivacija površinskih stabilizatorjev
- Stabilizacija trupa in medenice med nadzorovanim gibanjem ledvenega dela hrbta
Današnji življenjski slog, kjer veliko presedimo, hkrati pa imamo zelo malo časa, ki ga posvetimo vadbi, je prav gotovo eden izmed glavnih vzrokov teh bolečin. Glede na način življenja v današnjih časih pa bodo te bolečine vedno pogostejše. Čeprav je ljudi z bolečinami v križu vedno več, preventivno vadbo izvaja dokaj majhno število ljudi. Z bolečinami v ledvenem delu hrbta se srečujejo vrhunski športniki, rekreativni športniki kot tudi povsem neaktivno prebivalstvo.
V kolikor se srečujete z bolečinami v hrbtenici ali pa imate kakršnokoli drugo vprašanje, se lahko obrnete na nas.
Elektronski naslov: sportnaterapija@gmail.com
Dervišević, E., in Hadžić, V. (2006). Preventiva in rehabilitacije bolečin v križu s sodobnim kinezioterapevtskim pristopom. Družinska medicina, 4(5), 70-74.
Šarabon, N. in Zupanc, O. (2004). Bolečina v križu pri športniku. Šport. Pridobljeno iz http://www.orthops.si/clanki/sport-2004_1-bolecina_v_krizu_pri_sportniku.pdf
sportnaterapija.wordpress.com 